Nasveti za sajenje,
zalivanje in obrezovanje
Poskrbite za svoje rastline.
Za vas so na voljo naši strokovnjaki, ki vam z veseljem pomagajo z nasveti o sajenju in negi lovorikovcev in fotinij.
SAJENJE
Sajenje fotinij:
V kolikor želite imeti zdravo živo mejo iz fotinij, morate izbrati primerna tla. Fotinije najbolje uspevajo v vlažnih, rodovitnih in odcednih tleh. Glede lege fotinije niso zahtevne, vendar hitreje rastejo na sončni legi.
V kolikor so bile rastline vzgojene v loncih, lahko sadike sadite preko celega leta, ko zemlja ni zmrznjena, v kolikor pa so sadike z golimi koreninami, pa jih sadite le v dobi mirovanja (spomladi in v jeseni).
Tla za sadike pripravite v jeseni.
V pasu širine 50 cm odstranite ves plevel. Zemljo globoko prekopljete in dodate briketerano gnojilo, kompost ali uležan hlevski gnoj.
Sadike posadite v izkopano jamo ali jarek, ki je širok 20-30 cm. Globina jame ali jarka naj bo 20-30cm. Zgornji del zemlje, ki se drži koreninskega sistema, naj bo poravnan z višino grede. V kolikor imate sadiko z golimi koreninami ali s koreninsko grudo, pa jo posadite tako, da je koreninski vrat poravnan z višino grede.
Sadiko položite v jamo in zasipajte z zemljo. Zemljo dobro potlačite.
Priporočena razdalja za sajenje fotinij:
Sadike fotinij se sadijo po 3 sadike na meter.
Fotinija potrebuje gnojenje. V kolikor opazite da raste počasi, lahko spomladi dodate briketerano ali dolgoročno gnojilo (počasi topno).
Sajenje lovorikovcev:
Da bo živa meja zdrava in estetska, morate rastlinam omogočiti hiter in lahek razvoj koreninskega sistema, zato je potek zasaditve še kako pomemben.
Širina naj bo 20-30 cm in globina 30 cm oz. vsaj 5 cm več kot je koreninska gruda lovorikovca (v kolikor jarek kopljete s strojem, naj bo slednji malo globji, za cca 50 cm, saj žlica bagra zemljo potepka in s tem zavira dotok vode). Pri izkopu jame ločimo zgornjo rodovitno plast od mrtvice na dva ločena kupa.
Pripravimo površino, kjer bomo zasadili živo mejo. Z grabljami in lopato odstranimo travo, plevel in rastline. Pomembno je, da na dnu jame zemljo razrahljamo (20-30cm), saj tako koreninam lovorikovca pomagamo, da se hitreje in bolje ukoreninijo.
V kolikor imate kvalitetno zemljo, s katero boste sadili, da slednja ni zbita in se lepo razdrobi, potem dodajte samo malo hlevskega gnoja ali naravno gnojilo v briketih na dno sadilne jame oz. jarka, v kolikor je zemlja zelo težka ali peščena, potem dodajte ilovnato zemljo na dno luknje, saj boste s tem lovorikovcu dali boljšo podlago za ukoreninjanje. Če je zemlja, kamor bomo sadili živo mejo slaba, dodajte tudi dodatke za razvoj koreninskega sistema, briketerano gnojilo ali star hlevski gnoj.
Vsak lovorikovec posebej namestite v jarek, in sicer na razdaljo 40 cm, za tem jih obsipate z zemljo. Vrh koreninske grude naj bo do 5 cm pod zgornjim nivojem zemlje. S preostalo zemljo napolnite sadilno jamo in potlačite zemljo okrog rastline tako, da bo koreninska gruda trdno nameščena v zemljo.
Živa meja iz lovorikovca, omejena z robnikom:
Če bi si radi olajšali košnjo, živo mejo in travo ločite s kovinskim robnikom. Na ta način se trava ne bo zaraščala pod lovorikovec, poleg tega pa vam ne bo treba kositi pod vejami. Po tleh okoli lovorikovca razgrnite filc, to je tkanino, ki preprečuje rast plevela, čezenj pa nasujte lubje ali prodnike.
Priporočena razdalja za sajenje:
Sadike lovorikovcev se sadijo na 40 cm.
Najboljši čas za sajenje lovorikovcev:
Lovorikovci, ki so vzgojeni v lončku, so primerni za sajenje celo leto. Lovorikovec, zasajen v sezoni (marec-oktober), zahteva več zalivanja, kot lovorikovec zasajen pozno jeseni, pozimi in zgodaj spomladi.
OBREZOVANJE
Obrezovanje fotinij:
Po sajenju sadike obrežite, da spodbudite rast. Veje skrajšajte za 5-10 cm, naslednje leto ponovno obrežite za tretjino dolžine. Prvi dve leti obrezujte še posebej skrbno, da spodbudite gostoto žive meje. Močno rastoče vrste proti koncu pomladi skrajšajte na 15 do 30 cm višine poganjkov in v poznem poletju odstranite stranske veje. V naslednjih sezonah spomladi odstranite tretjino rasti prejšnjega leta, da s tem vzdržujete primerno gostoto žive meje.
Priporočeno je obrezovanje pred pričetkom zime, za obrezovanje uporabite škarje za živo mejo.
Obrezovanje lovorikovcev:
Živo mejo ali posamičen grm kasneje obrezujte spomladi enkrat letno v malo večji količini, saj posamezna rastlina zraste tudi do 60cm v enem letu.
Lovorikovci niso zahtevni za obrezovanje, paziti morate le, da ne obrezujete v vročem in/ali sušnem obdobju, saj se lahko prirezani listi posušijo in odpadejo. S škarjami za živo mejo grmičke preprosto porežite v željeno obliko in višino, ki vam najbolj odgovarja. V kolikor iz estetskega vidika ne želite preveč znižati svoje žive meje, jo lahko obrezujete tudi večkrat letno po malem. Priporočeno je, da zadnje obrezovanje opravite do konca septembra, saj bo tako lovorikovec čez zimo lepši. Lovorikovec je zelo odporen, tudi v kolikor ga pristrižete nekoliko več, bo ohranil svojo lepoto in se še naprej razraščal.
Manjšim rastlinam obrezujte samo vrhove, da zagotovite hitrejše razraščanje in zgoščevanje vej. Hkrati jih lahko oblikujete v željeno obliko. Ko rastline dosežejo željeno višino, jih obrezujte toliko, da vzdržujete višino.
Lovorikovci imajo letno 2 do 3 cikle rasti, kar pomeni, da razvijajo nove liste in po vsakem ciklu se žive meje teh sort lahko obrezujejo.
ZALIVANJE
Zalivanje fotinij:
Prvo sezono skrbite, da je zemlja dovolj navlažena. Na novo posajena fotinija potrebuje redno zalivanje vsaj enkrat tedensko, v kolikor ni bilo padavin. Izogibajte se zalivanju po listih, fotinijo zalivajte pri grudi. Ko je koreninski sistem fotinije vzpostavljen, dobro prenaša sušo in ne zahteva rednega zalivanja, zalijte jo le, v kolikor v obdobju 3 tednov ni bilo padavin.
Zalivanje lovorikovcev:
Na novo posajeni lovorikovec potrebuje redno zalivanje vsaj enkrat tedensko, v kolikor ni bilo padavin. Višja rastlina potrebuje tudi več vode.
BOLEZNI
Bolezni lovorikovcev:
Lovorikovec na splošno ni dovzeten za bolezni. Najpogostejši bolezni pa sta listna luknjičavost in pepelasta plesen, ki pa sta enostavno ozdravljivi.
Znaki listne luknjičavosti (Botrytis cinerea):
Listna luknjičavost se pojavi ponavadi v deževnih letih. Na listih se pojavijo najprej okroglaste pegice, ki porumenijo, porjavijo in izpadejo. Izpadli deli listov poskrbijo za nadalnje okužbe.
Zdravljenje:
Škropljenje z bakrenim pripravkom.
Znaki pepelaste plesni:
Pepelasta plesen nastane zaradi preveč vlage.Je glivična okužba, katero zdravimo s posebnimi fungicidi. Pepelasto plesen opazimo, ko listi posivijo, izgubijo lesk in izgledajo, kot bi bili posuti s pepelom.
Zdravljenje:
Škropljenje s fungicidom.
Alternativa za škropljenje:
Kalijev hidrogenkarbonat.
Porumeneli listi in obsežno odpadanje:
To so klasični simptomi pomanjkanja ali preobilja vode. To povzroča premalo ali preveč zalivanja in celo par dni brez vode v sušnem obdobju lahko povzroči, da začnejo listi na lovorikovcu rumeneti.